Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani.
Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics,
ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko
preberete tu.
Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Piškotke uporabljamo za:
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.
Tiskanje
Slovensko gradivo
kdāj prisl.lat.‛quando’ (16. stol.), nar. tudi kdā; nẹ̑kdaj, mȁrsikdȁj.
Razlaga
Enako je stcslovan.kъda, hrv.kajk.gda, sorodno stsrb.kьdi, češ.kdy‛kdaj’. Pslovan.*kъda̋, *kъdy̍‛kdaj’ je konkuriralo s *kog(ъ)da̋ (ohranjeno npr. v rus.kogdá‛kdaj’). Element *-da je gotovo členica (znana npr. v pslovan.*sьda̋, sloven.zdȁj), prva dela *kъ- in *ko- sta se razvila iz ide. zaimenske osnove *ku̯o-‛kdo, kaj’. Sodeč po vzporednicah lit.kadà in stind.kadā‛kdaj’ je bilo verjetno prvotno pslovan.*koda̋, kar se je pod vplivom *kъdȅ‛kje’ razvilo v *kъda̋, to pa se je v delu slovan. križalo s *kogȍ in tako dalo *kog(ъ)da̋ (RaZD II, 331 s.). Lat.quom, cum‛kdaj’, stprus.kan, nar.lit.ką in got.ƕan‛kdaj’ kaže na ide.*ku̯om‛kdaj’, od koder bi se lahko razvilo tudi pslovan.*kъ. Možno je tudi, da pslovan.*kъ- in *ko- odražata isti različici zaimenske osnove, kot ju zasledimo v pslovan.*kъtȍ‛kdo’ poleg rod.*kogȍ‛koga’ (osnovna literatura: Be II, 26, Ko II, 384 s., ES XIII, 173, Po, 645).