| Slovensko gradivo | ||
| kdọ̄ kọ̄ga zaim. lat.‛quis’ (16. stol.), nekdọ̄, mȁrsikdọ̄. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je stcslovan. kъto, rod. kogo, hrv. tkȍ, srb. kȍ, rod. kòga, rus. któ, rod. kogó, češ. kdo, rod. koho. Pslovan. *kъ̏to (na takšen naglas kaže nar. sloven. htȗ /ohranjeno v nekaterih kor. govorih/, kajk. in srblg.; drugi slovan. jeziki izkazujejo naglasno različico *kъtȍ) se je verjetno razvilo iz sklopa ide. vprašalnega zaimka *ku̯o-s ‛kdo’ in kazalnega *tod. Če je razlaga pravilna, je vprašalnica prvotno pomenila *‛kdo to’. Vprašalni zaimek *ku̯o-s se ohranja še npr. v stind. káḥ ‛kdo’, lit. kàs ‛kdo, kaj’, got. ƕas ‛kdo’. Srednji spol *ku̯od se ohranja npr. v got. ƕa, stvnem. hwaz, nem. was, angl. what ‛kaj’ (Po, 645, Greenberg, SJ/SLS II, 67). Druga, manj verjetna možnost je izhajanje iz ide. *ku̯u-to-, pri čemer je *ku̯u- različica iste osnove ide. vprašalnega zaimka *ku̯o-, *ku̯e- (ki jo najdemo tudi v pslovan. *kъdȅ, sloven. kjẹ̄ in pslovan. *kъ, sloven. k), *-to pa členica (Ko II, 395). Pslovan. rod. *kogȍ, sloven. kọ̄ga gotovo vsebuje ide. zaimensko osnovo *ku̯o- in členico *-go, ki je v sloven., hrv. in srb. prilagojen v -ga pod vplivom rodilniške končnice moške imenske sklanjatve. | ||
| Povezane iztočnice | ||
| Glej še kdọ̑r, kogá, nihčȅ, nẹ̄ki, pa tudi kāj1, kjẹ̄, kām, kdāj, ki1, k, kāk, katẹ̄ri, kọ̄d1. | ||
Dostopnost
Dostopnost