| V današnje ki sta verjetno sovpadli dve prvotno različni besedi. Prvo izhodišče je v star. jeziku znani zaimek kir (14. stol.), ki se je po zamenjavi pslovan. *j- v sloven. k- v oziralnih zaimkih (glej ker1) prek iže (10. stol.) razvil iz pslovan. *jь že ‛ki, katerega’ (= stcslovan. iže v enakem pomenu), kar je prvotni tožilnik moškega spola pslovan. oziralnega zaimka *jь, kateremu je dodan členica *že (Ra II, 294). Drugi izvor sloven. ki je pslovan. *kъjь (že), znano tudi v drugih slovan. jezikih, npr. stcslovan. kyj, kaja, koje ‛kateri, -a, -o’, hrv., srb. kòjī, ki je z elementom *-jь za tvorbo določnih oblik izpeljan iz pslovan. *kъ < ide. *ku̯o- ‛kdo’. To se ohranja npr. v stind. káḥ ‛kdo’, lit. kàs ‛kdo, kaj’, got. ƕas ‛kdo’ (Ko II, 392, Be II, 30). |