Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu.
Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.
ki1zaim. in vez.lat.‛qui (quae, quod)’ (15. stol.).
Razlaga
V današnje ki sta verjetno sovpadli dve prvotno različni besedi. Prvo izhodišče je v star. jeziku znani zaimek kir (14. stol.), ki se je po zamenjavi pslovan.*j- v sloven.k- v oziralnih zaimkih (glej ker1) prek iže (10. stol.) razvil iz pslovan.*jь že‛ki, katerega’ (= stcslovan.iže v enakem pomenu), kar je prvotni tožilnik moškega spola pslovan. oziralnega zaimka *jь, kateremu je dodan členica *že (Ra II, 294). Drugi izvor sloven.ki je pslovan.*kъjь (že), znano tudi v drugih slovan. jezikih, npr. stcslovan.kyj, kaja, koje‛kateri, -a, -o’, hrv., srb.kòjī, ki je z elementom *-jь za tvorbo določnih oblik izpeljan iz pslovan.*kъ < ide.*ku̯o-‛kdo’. To se ohranja npr. v stind.káḥ‛kdo’, lit.kàs‛kdo, kaj’, got.ƕas‛kdo’ (Ko II, 392, Be II, 30).