Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani. Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu. Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Tiskanje


	Slovensko gradivo

	kjẹ̄ prisl. lat.‛ubi’, star. kej, gdi, ki (16. stol.), nedoločno nekjẹ̄.

	Razlaga

	Nar. kẹ́, dẹ́ se je razvilo iz kъdȅ. Današnje kjẹ̄ ima umetno vpeljani j pod vplivom prisl. tjȁ, ki se nar. glasi kȅ. V zah. narečjih je k temu pripomogel razvoj ẹ̄ > i̯ẹ̄ (RaZD II, 288 ss.). Enako je stcslovan. kъde, hrv. gdjȅ, srb. gdȅ, strus. kъde, češ. kde. Pslovan. kъdȅ ‛kje’ (različica kъdě̋ je nastala pod vplivom mestnika ednine na pslovan. -ě) se je razvilo iz ide. ku̯u-dhe, kar se ohranja še v stind. kúha, av. kudā, likijsko cudi, lidijsko kud, valiž. cwt, osk. puf, umbr. pufe ‛kje’, z odpadom vzglasnega soglasnika še lat. ubī̆ ‛kje’ (ali-cubī̆ ‛nekje’). Ide. ku̯u-dhe je zloženka iz ide. ku̯u ‛kje’, ki se ohranja še npr. v alb. ku ‛kje’, lit. kur ‛kje’ in v različici z dolgim samoglasnikom v stind. kū́, av. kū ‛kje’, in členice -dhe (Be II, 34 s., Ra II, 217, ES XIII, 173 s., Po, 647).

	Povezane iztočnice

	Glej tudi kjẹ̑r in dalje k, ki1, kdọ̄.