Slovensko gradivo | ||
klavzȗra -e ž ‛prepoved vstopa drugim osebam v samostanske prostore, (dosmrtna) prepoved izhoda zaobljubljenim menihom in nunam s samostanskega področja’ (17. stol.) in ‛pisni del zaključnega izpita’ (20. stol.), klavzȗren, klavzurȋrati. | ||
Razlaga | ||
Tujka, prevzeta iz lat. clausūra ‛grad, utrdba’, izpeljanke iz lat. clausus ‛zaprt’. Današnji prvi pomen se je iz tega razvil prek vmesnega ‛ograjena, zaprta samostanska zgradba’ (Kl, 375). | ||
Povezane iztočnice | ||
Glej tudi klȃvzula, klȃvža, klọ̑šter, klozẹ̑t. |