| Slovensko gradivo | ||
| klẹ̑nkati -am nedov. ‛zvoniti (na eno stran zvona)’ = lat.‛per ictus campana pulsare, tinnire’ (18. stol.), odklẹ̑nkati ‛odzvoniti’, od tod odklenkalo mu je ‛odzvonilo mu je’, torej so ga pokopali in je z njim nepreklicno konec. | ||
| Razlaga | ||
| Sorodno je hrv. klȅcati ‛zvoniti na eno plat zvona’, nar. klȋncati v enakem pomenu. Ni nujno, da bi bile te besede izposojene iz avstr. nem. klenken ‛klenkati, povzročati, da zveni’, kar je vzročni glagol od nem. klingen ‛zveneti’ (tako ST, 150, Be II, 40). Slovan. besede so namreč lahko nastale iz imitativnega korena *klęk-, nosniške različice od *klek-, kar je znano npr. v cslovan. klekъtati ‛klicati, kričati’. V drugi prevojni stopnji je sorodno pslovan. *klokotъ̏, | ||
| Povezani iztočnici | ||
| sln. klokȍt. Glej tudi klẹ̑kljati. | ||
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost