| Enako je star. hrv., srb. ko ‛ko, če’. Ker v cslovan. temu funkcionalno ustreza ako, navadno domnevajo, da je ko po skrajšavi nastalo iz ako (Ko II, 348). To je sicer možno, ne pa tudi nujno, saj je beseda lahko podedovana iz ide. *ku̯om ‛ko’, o čemer glej dalje ȁko. Druga možnost je domneva, da se je ko ‛če’ razvilo iz *kъdь, znano npr. v hrv. kȁd(a), slovaš. ked' ‛ko, če’. Današnje sloven. ko v pomenu ‛kadar’ se je verjetno po čezmerni obrusitvi razvilo iz kadar, veznik ko v pomenu ‛kakor’ pa lahko iz star. kakor, koker (Škrabec, Jezikoslovni spisi I/3, 311 ss.). |