| Slovensko gradivo | ||
| kobíla -e ž lat.‛equa’ (16. stol.), kobílica, kobilár, kobilȃrna. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je stcslovan. kobyla, hrv., srb. kòbila, rus. kobýla, češ. kobyla. Pslovan. *koby̋la je izpeljanka (tipa sloven. čebẹ̑la) iz starejšega *koby̋, kar oblikovno ustreza pslovan. *svekry̋ ‛tašča’, *žȅly ‛želva’. To se je razvilo iz ženske oblike od *kabōn ‛konj’, kar se ohranja še v lat. cabō ‛konj’, prim. dalje caballus v enakem pomenu, gr. kabállēs ‛delovni konj’, pa tudi v pslovan. *kon'ь̏. Navedene slovan., lat. in gr. besede lahko temeljijo na skupnem ide. izhodišču ali pa so prevzete iz nekega predindoevropskega jezika. Podobna beseda je tudi fin. hepo ‛konj’ (Be II, 50 s., ES X, 93 ss.). | ||
| Povezane iztočnice | ||
| Glej tudi kȍnj in izposojenke kavȃl, kavalír, okobȃl. | ||
Dostopnost
Dostopnost