| Slovensko gradivo | ||
| kónec -nca m lat.‛finis, exitus’ (15. stol.), končȉč, kónčen, končníca, končáti, dokončáti, dokončeváti, dokónčen, okončáti, pokončáti, pokončeváti, skončáti. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je stcslovan. konьcь ‛konec’, hrv., srb. kònac ‛nit, konec niti’, nar. ‛konec’, rus. konéc ‛konec’, češ. konec ‛konec’. Pslovan. *konьcь̏ je izpeljano iz pslovan. *konъ̏ ‛konec, začetek’, kar je znano npr. v hrv., srb. kȍn ‛konec, začetek’, to pa iz pslovan. *čę́ti ‛začeti’ (ES XI, 5 s., X, 195 s.). Kjer se neka stvar (področje, palica, nit) začne, tam se – gledano z druge strani – tudi konča. | ||
| Povezane iztočnice | ||
| Glej tudi koníca, pokónci, okončína, zákon in dalje začẹ́ti. | ||
Dostopnost
Dostopnost