Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani. Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu. Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Tiskanje


	Slovensko gradivo

	korúza -e ž ‛rastlina Zea mais ali njen plod’ (19. stol.), korȗznik, korȗznica.

	Razlaga

	Nastalo po haplologiji iz nar. kukurúza (19. stol.), kar je prek hrv. kukùruz prevzeto iz turš. kokoroz ‛koruza’. Ta beseda je morda zložena iz turš. koku ‛smrad’ in uruz ‛riž’ (kar je prevzeto z vzhoda, prim. afgansko vrižē ‛riž’). Če je domneva pravilna, je izhodiščni pomen *‛smrdeči riž, riž za nižje sloje’. Koruzi se v več naših narečij reče túrščica ali túrka, kar ustreza it. grano turco ‛koruza’ in star. ter nar. nem. Türkisch Korn, Türkischer Weizen, češ. turkyně v enakem pomenu. Domnevajo sicer, da naj bi se koruza imenovala po Turčiji zato, ker naj bi na Balkan v 17. stol. prišla s turškim posredovanjem (Be II, 69, Sk II, 228 s.), vendar se zdi verjetneje, da je s pridevnikom ‛turški’ tu mišljeno ‛ameriški’, točneje ‛mehiški’, saj Evropa v 17. stol. ni bila sposobna razmišljati prek svoje celine, tako da je eksotične dežele postavljala na svoje meje, v Turčijo (Karničar in Žejn /po Kischu/, Obdobja XXVI, 578).