| kọ́t1 -a m ‛notranji del vogala’ = lat.‛angulus’ (16. stol.), kotȉč, kotȋček, kọ̑ten, kọ̑tnik, zakọ̑ten, zakọ̑tnost, v zloženkah mnogokọ̑ten, mnogokọ̑tnik, pravokọ̑ten, pravokọ̑tnik, trikọ̑ten, trikọ̑tnik idr. |
| Enako je cslovan. kǫtъ, hrv., srb. kȗt, nar. rus. kút, češ. kout. Pslovan. *kǫtъ̏ ‛kot’ etimološko ni dokončno pojasnjeno. Morda je dalje enako gr. kanthós ‛kotiček očesa’, galorom. *cantos v it. canto ‛kot, vogal’, o čemer glej kantȋna, kantọ̑n (Be II, 72 s.). Druga možnost je izvajanje iz ide. *kampto- ‛ukrivljen’, izpeljanke iz ide. baze *kamp- ‛kriviti’, iz katere je še npr. gr. kampḗ ‛krivina’, kámptō ‛krivim, upogibam’, lit. kam̃pas ‛kot’ (ES XI, 75 ss.). Ni izključeno niti, da je beseda izpeljana iz ide. baze *keu̯Ht- ‛oviti, pokriti’, od koder je sloven. prekúcniti, kúcelj (M. S. pri Be III, 252). |