| Slovensko gradivo | ||
| kozláti -ȃm nedov. lat.‛vomitare’ (18. stol.), izkozlati, pokozláti, skozlati. | ||
| Razlaga | ||
| Beseda etimološko ni dokončno pojasnjena. Morda je izpeljana iz kózel (Be II, 76), pri čemer bi bilo možno misliti na izhodiščni pomen *‛oglašati se kot kozel’, prim. sloven. rȋgati tudi ‛oglašati se kot osel’ in ‛bruhati, kozlati’, srfrc. tirer au chevrotin ‛bruhati’ ob frc. chevrotin ‛kozlič’. Druga možnost pomenske motivacije je šaljivo *‛povreči (o kozlu)’. V tem primeru je besedotvorno primerljivo sloven. kobíliti se ‛povreči (o kobili)’, pomensko pa nar. frc. faire de cadeous ‛bruhati’ h cadeou ‛mladič’ iz lat. cattelus ‛(pasji) mladič’. Nadaljnja možnost je domneva, po kateri je sloven. kozláti onomatopeja, ki posnema grlne glasove. Za to možnost bi govorilo nar. sloven. kozíti se ‛razburjati se, glasno se smejati’ in nar. rus. kozítьsja ‛besneti’. Ni izključeno niti, da je glagol sestavljenka iz ekspresivne predpone ko- (znane npr. v kobacáti, skomīgati) in izimenskega *zláti < *zъla̋ti ‛delati slabo, zlo’ iz *zъlъ̏, sloven. zȅl ‛slab, hudoben’, | ||
| Povezani iztočnici | ||
| o katerem glej tudi zlọ̑mek in dalje zȅl2. | ||
Dostopnost
Dostopnost