Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu.
Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.
kozọ̑lec1-lcam‛lesena, od strani odprta stavba za sušenje sena ali žita’, star.kozlec (18. stol.).
Razlaga
Pisava kozọ̑lec verjetno predstavlja nar. izgovor kozȕc, kar bi bilo upravičeno poknjižiti kot kozlȅc, kózlec. To izgleda manjšalnica od sloven.kózel. Pomenski razvoj iz ‛kozel’ v ‛ostrv, rogovilasta priprava za sušenje sena ali žita; stog’ zasledimo še npr. v nar.hrv., srb.kòzlac‛stog sena’, nar.rus.kozléc‛manjši voz sena’, kaš. kozeł‛ogrodje za žaganje drv, sušenje sena’, nar.polj.kozioł‛sušilnica za seno’, nar.češ.kozelek‛sklad devetih snopov’, slovaš.kozol, rod.-zla‛stog sena ali slame’. Po kozi ali kozlu so poimenovane tudi druge priprave, npr. sloven.kózaza žaganje drv, nem.Sägebock (k Bock‛kozel’), lat.capreolus (iz capra‛koza’) provan.kabro, špan.cabrio v obeh pomenih. Vendar ni izključeno, da se je s to slovan. osnovo pomešala osnova *kas-‛stog’, ki se pojavlja v centralnih Alpah (Be II, 77).