| krȁj krája m lat.‛locus, finis, margo’ (16. stol.), krajȃn, krajẹ́ven, krājina, krȃjnik, okrȁj, okrȃjek, pokrājina (16. stol.), pokrajȋnski, skrȃjen, skrȃjnji. |
| Enako je stcslovan. krajь ‛skrajni rob, začetek, konec’, hrv., srb. krȃj ‛kraj, konec, breg, rob’, rus. kráj ‛rob, konec, kraj, dežela’, češ. kraj ‛rob, črta, pokrajina’. Pslovan. *kra̋jь je sorodno s *kroji̋ti ‛rezati, krojiti’ in prvotno pomeni *‛kar je odrezano, kjer je odrezano’. Pomen se je najprej konkretiziral v ‛konec, rob’ in od tod prek ‛meja’ in ‛obmejno področje’ dalje razvil v ‛omejeno področje, dežela’ ter v ‛(naseljeno) mesto’ (Be II, 79, ES XII, 88, Po, 946). |