Slovensko gradivo | ||
krȋk -a m lat.‛clamor’ (17. stol.), kríkniti, kričáti (16. stol.), kričáč, kričȁv, prekričáti, zakričáti. | ||
Razlaga | ||
Enako je cslovan. krikъ ‛krik’, hrv., srb. krȋk, rus. krík, češ. křik. Pslovan. *krȋkъ je dalje sorodno z gr. krídzō ‛škripljem’, aorist ékrike ‛zaškripal je’, lit. krỹkšti ‛presunljivo kričati’, vse iz ide. baze *krei̯-k-, ki je izpeljana iz onomatopejskega korena *ker-, ki je označeval hripave naravne glasove (M. S. pri Be II, 92, Po, 570). | ||
Povezane iztočnice | ||
Sorodne onomatopeje so v krȃkati, krọ̑kar, pa tudi škripáti. Glej tudi prevzeto besedo kriminȃl. |
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³