| kŕšiti -im nedov. lat.‛friare, rumpere’ (18. stol.), kršȋtev, kršȋtelj, prekŕšiti, prekȓšek. Izhodiščni, narečno prevladujoči pomen je ‛lomiti, krušiti, drobiti’. |
| Enako je cslovan. krъšiti ‛lomiti, krušiti’, hrv., srb. kr̀šiti, rus. krošítь, nar. polj. krszyć ‛krušiti, drobiti’. Pslovan. *krъši̋ti je dalje sorodno z lit. krùšti ‛teptati, drobiti’, gr. kroúō ‛tolčem, bijem’, stnord. hrosti ‛zbrozgan, premešan slad’, kar je vse tvorjeno iz ide. baze *kreu̯s-, *krou̯s- ‛tolči, bíti, razbiti, zlomiti’ (Be II, 103, ES XIII, 53 s., Po, 622 s., LIV, 331). Brez determinativa *-s- je sorodno tudi germ. gradivo, navedeno pri rẹ̑va. |