Slovensko gradivo | ||
kūnec -nca m lat.‛cuniculus’ (18. stol.), kȗnčji, kūnčica. | ||
Razlaga | ||
Prevzeto in prilagojeno iz bav. nem. Küniglein, srvnem. kuniglin, küniclīn ‛kunec’, kar je izposojeno iz lat. cunīculus ‛kunec, zajec’ (Be II, 111), od koder je prek frc. izposojeno tudi knjiž. nem. Kaninchen ‛kunec’. Lat. beseda, ki pomeni tudi ‛rov, kanal’, je domnevno izposojena iz neke iberske predloge, sorodne z bask. unchi ‛kunec’ (WH I, 308). Kȗnec prvotno domnevno pomeni *‛žival, ki dela rove, ki živi v rovih’. | ||