| kváriti -ȃrim nedov. lat.‛laedere, corrumpere’ (19. stol.), kváren, kvȃr (18. stol.), pokváriti, pokvȃrjen, pokvarljīv, skváriti (17. stol.). |
| Enako je hrv., srb. kváriti ‛kvariti, delati škodo’, slovaš. kvárit' ‛uničevati, mučiti, utrujati, trapiti’. Pslovan. *kvari̋ti je verjetno pomenilo *‛mučiti, slabo ravnati’. Beseda etimološko ni zadovoljivo pojasnjena. Po stari razlagi je sorodno pslovan. *skvь̑rnъ ‛umazan’, sloven. skrúniti (Ber I, 655). Domnevanje sorodstva s pog. rus. kirjátь ‛pijančevati’ in dalje s pslovan. *kuri̋ti, sloven. kurīti (ES XIII, 151) se ne zdi verjetno. Zaradi pomena sloven. ukvárjati se je mogoče misliti na sorodstvo z etimološko prav tako nejasnim lit. kváršti ‛izmozgati se, duševno se utruditi’ (Be II, 116). |