| lágoda -e ž ‛udobnost’ = lat.‛commoditas’ (19. stol.), lágoden (18. stol.), lágodnost, lagọ̑dje, prilagodīti, prilagodȋtev, prilagodljīv, prilagodljívost, prilagájati, zanikano nȅlagọ́den, nȅlagọ̑dje, nȅprilagodljīv, nȅprilagodljívost. |
| Enako je hrv., srb. lȁgoda ‛zložnost, ugodje’, nar. rus. lágoda ‛zložnost, skladnost, soglasje, mir’, češ. lahoda ‛milina, blagost, poslastica’, sorodno še cslovan. lagodьnъ ‛udoben’. Pslovan. *la̋goda ‛udobje, zadovoljnost’ etimološko ni dokončno pojasnjeno. Beseda izgleda izpeljana iz *la̋ga, kar je lahko iz *la̋gati, vzročnega glagola od *loži̋ti. Če je razlaga pravilna, je besedotvorno izhodišče enako z let. lãga, lit. lóga ‛vrsta, plast, sloj’, prvotno *‛kar je položeno’, prvotni pomen pa *‛ležanje, mir, počitek’. Manj verjetno je *la- predpona, ostanek pa soroden s pslovan. *gȍdъ ‛pravi čas’, sloven. gọ̑d, gọ́diti (tako ES XIV, 13). |