| Enako je hrv. làpor ‛lapor’. Beseda je verjetno prevzeta od predslovanskih staroselcev in je morda v zvezi z vlat. *albāris ‛belkast’. Zaradi nihanja med p in b se zdi možno, da je vlat. beseda le ljudskoetimološko naslonjena na lat. albus ‛bel’, sicer pa izposojena iz iste predlatinske osnove kot lat. Alpēs ‛Alpe’ (Sk II, 271, Be II, 124). Druga možnost razlage nihanja med p in b je domneva, da je beseda prevzeta iz dveh rom. jezikov, različica s -p- je lahko iz jezika, ki ni izvršil lenizacije medsamoglasniškega p v b, različica z -b- pa iz jezika, ki jo je izvršil. Obe različici se najdeta tudi v krajevnih imenih Láporje oz. Lábore. Izhodišče je morda rom. *lāpara (prim. furl. làvare ‛velika kamnita plošča’), kar je lahko tvorba iz istega korena kot lat. lapis ‛kamen’, gr. lépas ‛gola skala, kamen’. |