Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani. Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu. Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Tiskanje


	Slovensko gradivo

	lȃt latȋ ž in -a m ‛zgornji del rastline, ki vsebuje zrna, zlasti pri ovsu in prosu, (koruzni) storž, socvetje moških cvetov na vrhu stebla koruze, socvetje z več grozdi na stranskih poganjkih’ = lat.‛panicula’ (19. stol.), tudi vlȃt ž, latíca v enakih pomenih, látje, latjȅ, látast.

	Razlaga

	Enako je hrv., srb. vlȃt ‛bilka, steblo’, rus. vólotь ‛vlakno, bilka, klas’, stčeš. vlat' ‛klas’, češ. lata ‛latasto socvetje’. Pslovan. vȏltь je dalje sorodno z lit. váltis ‛ovsena lat’, stprus. wolti ‛klas’, kar kaže na ide. (h2)u̯olh2ti-, tvorbo iz baze (h2)u̯el(h2)- ‛dlaka, volna’ in ‛trava, klas, gozd’. Sorodne tvorbe z determinativom -t- so še gr. lásios ‛gosto poraščen, kosmat’ < u̯l̥ti̯o-, stir. folt ‛lasje, listje’ < u̯olto-, korn. gwels ‛trava’, stvnem. wald ‛gozd’, ags. weald ‛gozd, gozdnato višavje’, stnord. vǫllr ‛polje, travnik’ < pgerm. walþu- ‛grmovje, listje, vejevje’ < *u̯oltu- (Va I, 344 s., Po, 1139, Be II, 127).

	Povezani iztočnici

	Glej tudi lȃs, vọ́lna.