| Slovensko gradivo | ||
| lȅ1 člen. ‛samo’ = lat.‛tantum, solum, modo’ (16. stol.). | ||
| Razlaga | ||
| Enako je cslovan. lě ‛komaj, na pol’ v zvezi lě živъ ‛na pol živ’, star. hrv., srb. ljȅ ne in lȅ ne ‛vendar ne’, nar. rus. le ‛li, ali’, stčeš. le ‛samo, vendar’, star. češ. le ‛vendar’. Pslovan. *lě in *le je dalje morda sorodno z nar. lit. laĩ ‛čeprav’, kot adhortativni členek ‛naj’, let. laî, star. laid ‛naj’, kar je prvotno oblika 2. osebe ednine velelnika glagola lit. léisti, let. laîst ‛pustiti, dopustiti’ (o tem glej dalje lȅn). Če je povezava pravilna, je pslovan. *lě prvotno pomenilo *‛pústi, dopústi’ (ES XIV, 172). Druga možnost je domneva, po kateri je pslovan. *lě prvotni velelnik iz korena *leh1- ‛pustiti’, ki se pojavlja še v het. le ‛ne (v prepovedih)’ (Reinhart–Eichner, WSJ XLIII, 298). Različica *le je lahko nastala iz *leh1 po Kuipperjevem pravilu. Če pa domnevamo, da je *lě prvotni velelnik dvoglasniškega korena, potem *le sploh ne more biti sorodno. Pslovan. *le primerjajo z let. poudarjalno členico -le, ki se uporablja npr. v let. nu-le ‛prav tako, ravno tako’, je-le ‛vendar’. To je lahko sorodno z ide. zaimensko osnovo *ol-, *al-, znano npr. v lat. ille ‛tale’ < *is-le, pslovan. *olni̋, sloven. láni (Ber I, 698, Ko II, 403 ss.). | ||
| Povezane iztočnice | ||
| Glej tudi lȅ2, le3, li, -klẹ̄j, slẹ̑j, poslẹ̑j, lȅn. | ||
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost