Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani. Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu. Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Tiskanje


	Slovensko gradivo

	lȅn lẹ́na prid., tudi lẹ̑n, lat.‛ignavus, piger’ (16. stol.), lenīv, lenȋvec, lenūh, lenóba, lenáriti, lenuháriti, polenīti.

	Razlaga

	Enako je stcslovan. lěnъ ‛len’, hrv. lijȇn, srb. lȇn, nar. rus. lenój (knjiž. lenívyj), češ. líný. Pslovan. lě̑nъ (ali lě̋nъ) je dalje enako z lit. lė́nas ‛miren, pohleven, počasen’, let. lḕns v enakem pomenu, lat. lēnis ‛blag, nežen, mil’, kar se je prav tako razvilo iz ide. leh1-no- ‛medel, počasen’, izpeljanke iz korena leh1- ‛popustiti, zapustiti’, iz katerega je še gr. elīnýō ‛počivam, lenarim’, lēdeĩn ‛biti utrujen, len’, alb. lodh ‛utrudim, izčrpam’, lat. lassus ‛truden, izmučen, medel’, got. lētan ‛dopustiti, zapustiti, pustiti’, ags. lætan, angl. let, stvnem. lāzan, nem. lassen v enakem pomenu, lit. léisti, let. laîst ‛pustiti’ (Be II, 133, ES XIV, 209 s., WH I, 782, Po, 666, LIV, 358). Možno je tudi sorodstvo z alb. fle ‛spim’ (Çabej, Studime gjuhësore I, 188).

	Povezane iztočnice

	Glej tudi lẹ̑s, lȅ1, levīti se.