Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani. Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu. Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Tiskanje


	Slovensko gradivo

	lẹ́ska -e ž ‛grm Corylus (avellana)’ (16. stol.), lẹ́skov, lẹ́skovje.

	Razlaga

	Enako je hrv. lijéska, srb. léska, češ. líska, sorodno še rus. leščína, vse v pomenu ‛leska’. Pslovan. lěska̋ etimološko ni dokončno pojasnjeno. Beseda je morda sorodna z alb. lajthí ‛leska’, lit. lazdà ‛leska’ in dalje s het. alkištan- ‛veja’ (Po, 660, Čop, Razprave SAZU VIII, 31). Druga možnost je izpeljava iz pslovan. lě̑sъ ‛gozd, hosta’, sloven. lẹ̑s. Če je pravilna ta domneva, je beseda prvotno pomenila ‛šibje, ki zraste na zapuščenem, ne več obdelanem svetu’ ali ‛upogljive veje’, če gre za tvorbe iz ide. korena leg'- ‛upogibati se’ (Klemenčič, SJ/SLS 10, 209). Nadaljnja možnost je izvajanje iz ide. u̯loi̯skah2, kar bi bilo sorodno z u̯liskah2 v stir. flesc ‛šiba, mladika’ in s čimer je sorodno got. wlizjan ‛tolči, tepsti’ iz korena u̯el- ‛vrteti, viti’ (Po, 1143, Be II, 135, ES XIV, 239 ss.).

	Povezane iztočnice

	Glej tudi lẹ́šnik, lẹ̑s, lóza, pa tudi lẹ́sti.