Slovensko gradivo | ||
lẹ́sti lẹ̑zem nedov. lat.‛repere, reptare’ (16. stol.), oblẹ́sti, odlẹ́sti, prilẹ́sti, zalẹ́sti, zalezováti, zlẹ́sti. | ||
Razlaga | ||
Enako je star. hrv. ljȅsti, srb. lȅsti, rus. léztь ‛lesti, plezati’, češ. lézt ‛lesti, laziti, plaziti se’. Pslovan. *lě̋zti ‛lesti, plaziti se’ je dalje sorodno z let. lẽzêt, lēžât ‛drseti’, lȩ̂zns ‛plosk’, lit. lė̃kštas v enakem pomenu, stprus. līse ‛plazi se’, dalje morda s stnord. lágr ‛nizek’, srvnem. lǣge ‛plosk’, vse iz ide. korena *leh1g'h- ‛plaziti se, lesti; nizek’ (Be II, 136, ES XV, 36 ss., Po, 660, LIV, 359). Druga možnost je izpeljava iz ide. korena *leg'- ‛upogibati se’, iz katerega je mogoče izpeljati še lóza, lẹ̑s, lȁz in lẹ́ska (Klemenčič, SJ/SLS 10, 209). | ||
Povezane iztočnice | ||
Glej tudi nalẹ́sti se, lẹ̄stev, láziti, lȁz, bȓglez. |
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³