Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu.
Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.
li člen. (16. stol.), npr. Veš li?lat.‛Scisne?’, v sklopih jȅli, kāli, pisano tudi kā-li ipd.
Razlaga
Enako je cslovan.li‛ali, li’, hrv., srb.li, rus.li, češ.-li v vprašanjih tipa bude-li?‛ali bo?’. Pslovan. vprašalni členek *li‛ali, li’ etimološko ni zadovoljivo pojasnjen. Morda je sorodno pslovan.*lě, *le, na kar bi kazala dvojnica *ali v sloven.ȁli – *ale v češ.ale‛ali’. Obravnavani členek je torej ali neka oblika, sorodna z velelnikom baltoslov.*lai̯d‛pusti’ (stari želelnik ali naglasna različica tega velelnika) ali prvotni mestnik zaimenske osnove *al-, znane npr. v pslovan.*olni̋, sloven.láni. V lit. je znana členica -li (npr. nu-li‛prav zdaj’), ki je sicer izvorno enaka s pslovan.*-lь v *pos(ь)lь, strus.poslь‛potem, poslej’. Nadaljnja možnost je izvajanje pslovan.*li iz ide. želelnika *u̯l(h1)ih1t‛naj hoče’ iz korena *u̯elh1-‛izbrati, hoteti, želeti’. Če je pravilna ta razlaga, je sorodno lat.vel‛ali’, tvorbeno primerljiva pa členica *si, sloven.si (Ber I, 716, Ko II, 413).