Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Tiskanje
 
Slovensko gradivo
 
ljȗb ljūba prid. lat.‛carus, gratus’ (10. stol.), ljubẹ̑zen, ljubẹ̑zenski, ljubeznīv, ljubeznívost, ljubȃv ‛ljubezen’ (18. stol.) ni kroatizem, temveč podedovana beseda, pogosto rabljena v star. jeziku in v narečjih, ljubȃvnik, ljubȃvnica (oboje tvorjeno po hrv. in srb. zgledu), ljubīti, ljúbek, ljubkováti, ljȗbček, ljȗbica, ljubȋtelj, ljūbljenec, ljūbljenka, poljubīti, poljúbljati, priljubīti se, vzljubīti (10. stol.), zaljubīti se, zaljúbljenec, zljubīti se idr.
 
Razlaga
 
Enako je stcslovan. ljubъ, hrv. ljȗb, rus. ljubój, češ. libý. Pslovan. *l'ȗbъ ‛ljub’ je dalje enako z got. liufs, stnord. liúfr, ags. lēof, stvnem. liob, nem. lieb ‛ljub’, angl. love ‛ljubezen, ljubiti’, kar se je prav tako razvilo iz ide. *leu̯bho- ‛ljub’, izpeljanke iz baze *leu̯bh- ‛ljubiti, rad imeti’, iz katere je še stind. lúbhyati ‛občuti močno poželenje’, lat. libet (mihi) (glej libȋdo), star. lubet (mihi) ‛ljubi se (mi), ugaja (mi)’, alb. lum (i/e) ‛srečen, blažen’, lumturí ‛sreča’, nar. laps ‛želim’ (M. S. pri Be II, 146, ES XV, 181 s., Po, 683).
 
Povezane iztočnice
 
Glej tudi ljubosúmen, ljubȋmec, kljȗb, obljubīti, poljȗb, poljúben.