| Slovensko gradivo | ||
| ljȗb ljūba prid. lat.‛carus, gratus’ (10. stol.), ljubẹ̑zen, ljubẹ̑zenski, ljubeznīv, ljubeznívost, ljubȃv ‛ljubezen’ (18. stol.) ni kroatizem, temveč podedovana beseda, pogosto rabljena v star. jeziku in v narečjih, ljubȃvnik, ljubȃvnica (oboje tvorjeno po hrv. in srb. zgledu), ljubīti, ljúbek, ljubkováti, ljȗbček, ljȗbica, ljubȋtelj, ljūbljenec, ljūbljenka, poljubīti, poljúbljati, priljubīti se, vzljubīti (10. stol.), zaljubīti se, zaljúbljenec, zljubīti se idr. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je stcslovan. ljubъ, hrv. ljȗb, rus. ljubój, češ. libý. Pslovan. *l'ȗbъ ‛ljub’ je dalje enako z got. liufs, stnord. liúfr, ags. lēof, stvnem. liob, nem. lieb ‛ljub’, angl. love ‛ljubezen, ljubiti’, kar se je prav tako razvilo iz ide. *leu̯bho- ‛ljub’, izpeljanke iz baze *leu̯bh- ‛ljubiti, rad imeti’, iz katere je še stind. lúbhyati ‛občuti močno poželenje’, lat. libet (mihi) (glej libȋdo), star. lubet (mihi) ‛ljubi se (mi), ugaja (mi)’, alb. lum (i/e) ‛srečen, blažen’, lumturí ‛sreča’, nar. laps ‛želim’ (M. S. pri Be II, 146, ES XV, 181 s., Po, 683). | ||
| Povezane iztočnice | ||
| Glej tudi ljubosúmen, ljubȋmec, kljȗb, obljubīti, poljȗb, poljúben. | ||
Dostopnost
Dostopnost