| Enako je cslovan. lučь ‛luč, žarek’, hrv., srb. lȗč ‛svetloba, žarek’, star. ‛trska za svetenje, bakla’, rus. lúč ‛žarek’, češ. louč ‛trska, bakla’. Pslovan. *lučь̏ se je razvilo iz ide. korenskega samostalnika iz baze *leu̯k- ‛svetiti’, iz katerega je še lat. lūx ‛luč, svetloba’. Iz iste baze je še npr. stind. rócate ‛sveti se, sije’, rocáyati ‛osvetljuje’, rúci-, roká- ‛svetloba’, arm. lois, valiž. llug ‛svetloba, sijaj’, gr. leukós ‛svetel, bel’, lat. lūmen ‛svetloba’, got. liuhaþ ‛svetloba’, stvnem. lioht, nem. Licht, ags. lioh, angl. light ‛svetloba, luč’, stprus. luckis ‛trska (za svetenje)’ (Be II, 154, ES XVI, 165 s., Po, 687 ss.). |