| Slovensko gradivo | ||
| lučáti lúčam nedov. lat.‛iacere’ (16. stol.), lučīti, lučȃj, lučálo, zalučáti. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je nar. rus. lučátь ‛meriti, ciljati’, stčeš. lučěti ‛metati, lučati’. Pslovan. *luča̋ti ‛meriti, ciljati, metati’, *luči̋ti ‛pomeriti, zadeti’ je sprva pomenilo *‛opazovati, gledati, meriti’. Ta pomen se ohranja v sorodnem sloven. lȗkati ‛gledati, kukati’ (16. stol.), let. lũkuôt ‛gledati, opazovati’, gr. leússō ‛gledam’, stind. lókate ‛gleda, opazuje, zaveda se’. Drugače se je razvijal v stprus. laukīt ‛iskati’, lit. laukė́ti, láukti ‛čakati’, vse iz ide. baze *leu̯k- ‛gledati’, ki je prvotno enaka z *leu̯k- ‛svetiti’ (Be II, 155, ES XVI, 160 s., Po, 689). K pomenskemu razmerju ‛svetiti’ – ‛gledati’ prim. glẹ́dati. | ||
| Povezane iztočnice | ||
| Glej tudi lȗkati, slučȃj in dalje lúč. | ||
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost