| |
| Slovensko gradivo |
| |
| lučáti lúčam nedov. lat.‛iacere’ (16. stol.), lučīti, lučȃj, lučálo, zalučáti. |
| |
| Razlaga |
| |
| Enako je nar. rus. lučátь ‛meriti, ciljati’, stčeš. lučěti ‛metati, lučati’. Pslovan. *luča̋ti ‛meriti, ciljati, metati’, *luči̋ti ‛pomeriti, zadeti’ je sprva pomenilo *‛opazovati, gledati, meriti’. Ta pomen se ohranja v sorodnem sloven. lȗkati ‛gledati, kukati’ (16. stol.), let. lũkuôt ‛gledati, opazovati’, gr. leússō ‛gledam’, stind. lókate ‛gleda, opazuje, zaveda se’. Drugače se je razvijal v stprus. laukīt ‛iskati’, lit. laukė́ti, láukti ‛čakati’, vse iz ide. baze *leu̯k- ‛gledati’, ki je prvotno enaka z *leu̯k- ‛svetiti’ (Be II, 155, ES XVI, 160 s., Po, 689). K pomenskemu razmerju ‛svetiti’ – ‛gledati’ prim. glẹ́dati. |
| |
| Povezane iztočnice |
| |
| Glej tudi lȗkati, slučȃj in dalje lúč. |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 12. 2024.