Slovensko gradivo | ||
máček1 -čka m ‛felis’ (16. stol.), mȃčka, māčica, mȃčkica, mačkọ̑n, mȃčji, máčkov, mȃčkin. | ||
Razlaga | ||
Enako je hrv., srb. máčak, za samico mȁčka, slovaš. mačka. Slovan. *ma̋čьka ‛mačka’ (samostalnik moškega spola je drugoten) je manjšalnica od *maca (kakor je pȗnčka manjšalnica od pȗnca), kar se ohranja v sloven. máca, hrv., srb. máca ‛mačka’. To je verjetno tvorjeno iz vabnega klica *mac, *maca ali podobno, s katerim kličemo mačke (Be II, 159, ES XVII, 110 s.). Domneva, po kateri naj bi vabni klic máca izviral iz hipokoristika Maca, spadajočega k biblijskemu osebnemu imenu Marija, je kljub nem. Miez ‛mačka’ (kar je tudi hipokoristik od Marie), rus. vaska ‛mačka’ (kar je tudi hipokoristik od Vasilij) ter rus. miška ‛mačka’ (tudi hipokoristik od Mihael) (tako Miklošič, Die slavischen Elemente im Albanischen = Gjurmime shqiptare, 71, 319, Mi, 179), dvomljiva. | ||
Povezane iztočnice | ||
Glej tudi māčica, mȗc, mórska mȃčka. |
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³