| Slovensko gradivo | ||
| mandȃt -a m ‛pooblastilo za opravljanje funkcije’ (16. stol.), mandatár, mandatárka, mandatárski. | ||
| Razlaga | ||
| Tujka, prevzeta prek nem. Mandat iz lat. mandātum ‛zaupana naloga’, kar je v srednjem spolu posamostaljeni pretekli trpni deležnik glagola mandāre ‛izročati, zaupati’. Glagol je zložen iz lat. manus ‛roka’ in izpeljanke iz ide. korena *dheh1- ‛postaviti, položiti’ in torej prvotno pomeni *‛položiti v roko’ (Kl, 458, WH II, 24 s.). | ||
| Povezani iztočnici | ||
| Glej tudi komȃnda, manuȃl. | ||
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³
Deli geslo
Dostopnost