| Slovensko gradivo | ||
| mȃvrica -e ž lat.‛arcus pluvius’ (17. stol.), mȃvričen, mȃvričast. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je hrv. čak. mȁvrica ‛mavrica’. Beseda je manjšalnica od mȃvra ‛mavrica’ (16. stol.), kar je zelo verjetno nastalo iz Mavra ‛Mavrka’, ženske oblike od Máver ‛berbersko-arabski prebivalec v Severni Afriki, Afričan’. To je prevzeto iz lat. Maurus v enakem pomenu (Ber II, 28, Be II, 172). Če je domneva pravilna, je prvotni pomen *‛tista, ki je pisana (kot Mavrka, zamorka, ki nima le obarvane kože, temveč je tudi oblečena v bolj pisana oblačila kot Evropejke)’. Neposredno iz predstave o črnopolti in pisano oblečeni Mavrki izvira tudi pomen sloven. besede mȃvra ‛črno marogasta krava’. Beseda mavra se danes uporablja le v frazemu pijan kot mavra, katerega prvotni pomen temelji na ljudski predstavi, po kateri mavrica pije (vodo), kar dokazuje še star. sloven. pijavka ‛mavrica’, pȋvra mȃvra ‛mavrica’, hrv. piti kao duga, češ. pít jako duha ‛piti kot mavra’ iz hrv. duga oz. češ. duha ‛mavrica’ (Kržišnik, SR XXXVIII, 62). Dejstvo, da je sloven. beseda razvila tudi pomen ‛črno marogasta krava’, je omogočilo nastanek dvojničnih frazemov piti, biti pijan kot krava. | ||
| Povezane iztočnice | ||
| Glej tudi māvrah, mȗrček, múren, zamọ̑rec. | ||
Dostopnost
Dostopnost