| me1 rod., tož. zaimka jȁz lat.‛mei, me’ (10. stol.), naglašeno méne, daj. mi, naglašeno méni, mest. méni, orod. menọ́j in mȃno. |
| Enako je stcslovan. mę, hrv., srb. me, rus. mja, češ. mě. Pslovan. *mę je dalje enako s stprus. mien, stind. mām in alb. mua, vse iz ide. tožilnika *mēm, ki je različica od *mē̆, ta pa se pojavlja v stind. mā, lat. mē, gr. emé, me. Pslovan. rod. in tož. *menȅ je po disimilaciji nastal iz ide. rod. *memé, kar je znano v stind. máma, av. mana, lit. manè ‛mene’. Od tod se je pslovan. *-n- posplošil tudi v druge oblike, npr. daj. *meně̋, sloven. méni, orod. *menojǫ̍, sloven. menọ́j (Be II, 173, ES XVIII, 232 s., Po, 702). |