Slovensko gradivo | ||
mehánika -e ž ‛veda o gibanju in mirovanju teles ter o silah, ki to povzročajo’ (19. stol.), mehánik, mehȃnski, meháničen, mehanizȋrati, mehanizácija, mehanīzem. | ||
Razlaga | ||
Tujka, prevzeta in prilagojena (eventualno prek nem. Mechanik) iz lat. (ars) mechanica ‛veda o strojih, pripravah’, kar je izposojeno iz gr. mēkhanikḗ (tékhnē) v enakem pomenu. To vsebuje pridevnik mēkhanikós ‛nanašajoč se na priprave, orodja, stroje’ (sekundarno ‛iznajdljiv, spreten, premeten’), ki je izpeljan iz gr. mēkhanḗ ‛naprava, priprava, pripomoček, sredstvo’, to pa iz gr. mē̃khos ‛sredstvo, pripomoček’ (Kl, 469). | ||
Povezana iztočnica | ||
Glej tudi mašȋna. |
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³