| méhek -hka prid. lat.‛mollis, mitis’ in mehȃk (16. stol.), méhkost, mehkóta, mehkóba, mehkóben, mehkúžen (18. stol.), mehkȗžnež, mehkȗžec, mehčáti, omehčáti, razmehčáti, zmehčáti. |
| Enako ali sorodno je stcslovan. mękъkъ, star. hrv. mȅhak, hrv., srb. mȅk, rus. mjágkij, češ. měkký. Pslovan. *mę̑kъkъ ‛mehek’ je izpeljano iz *mę̑kъ (iz česar je tvorjen glagol *męči̋ti, sloven. omečīti ‛zmehčati’ /16. stol./), kar se je razvilo iz ide. *menHku-, izpeljanke iz baze *menHk- ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’, ki se ohranja še v lit. mìnkyti ‛gnesti’, mìnkštas ‛mehek’. Iz različice *menk- je stind. mácate, mañcate ‛zmelje, stlači, ogoljufa’, maŋkú- ‛slab, omahljiv’, gr. mássō ‛stiskam, gnetem, mesim, brišem’ (glej mȃsa), ags. mengan, nem. mengen ‛gnesti, skupaj zgnesti’ (Be II, 172, ES XVIII, 248 ss., Po, 731, LIV, 394). Prvotni pomen pslovan. *mę̑kъ je *‛zgneten, zmečkan, stolčen’. |