| Slovensko gradivo | ||
| mẹ̑sec -a m lat.‛luna, mensis’ (16. stol.), mesečína, mẹ̑sečev, mẹ̑sečen, mẹ̑sečnik, mẹ̑seček. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je stcslovan. měsęcь, hrv. mjȅsēc, srb. mȅsēc, rus. mésjac, češ. měsíc. Pslovan. *mě̋sęcь se je razvilo iz ide. *meh1s(e)nko-, kar je tvorba (tipa pslovan. *zajęcь) iz ide. osnove *meh1s-, znane še v stind. mā́s, av. mā̊, nperz. māh ‛mesec, luna’, ki je sorodna z ide. *méh1nōt, rod. *m(e)h1n̥sés ‛mesec’. To se z različnimi poenostavitvami ohranja v arm. amis, rod. amsoy, gr. meís, mḗn, rod. mēnós, lat. mēnsis, stir. mí, bret. miz ‛mesec’, got. mēna, stvnem. māno ‛luna’, got. mēnōþs, ags. mōnað, angl. month, stvnem. mānōt, nem. Monat ‛mesec’, lit. mė́nuo, rod. mė́nesio ‛mesec, luna’, let. mẽnes(i)s v enakem pomenu, toh. A mañ, B meñe ‛mesec’. Ide. beseda je domnevno izpeljana iz korena *meh1- ‛meriti’ (Be II, 179, ES XVIII, 191 ss., Po, 731 s., 703). Pomenska dvojnost ‛mesec (kot časovna enota)’ in ‛luna’ ter pomen ide. korena *meh1- ‛meriti’, ki ga vsebuje ide. beseda *méh1nōt, kaže na prvotni pomen ‛obdobje enega ciklusa luninih men’ (A. Šivic-Dular, ustno). O tem ide. korenu | ||
| Povezana iztočnica | ||
| glej dalje mẹ́ra. | ||
Dostopnost
Dostopnost