| mésti1 métem in médem nedov. lat.‛(scopis) verrere’ (18. stol.), omésti, omẹ̄tati, omélo, omēlce, omȅt, pomésti, pomẹ̄tati (16. stol.), pometáč, zamésti, zamẹ̄tati, zamȅt, zmésti, zmẹ̑da, zmẹ̑den. |
| Enako je stcslovan. mesti, sed. metǫ ‛pometati, metati’, hrv., srb. mèsti, sed. mètēm ‛pometati, mesti (o snegu)’, rus. mestí, sed. metú ‛pometati’, češ. mést, sed. métu ‛pometati, mesti (o snegu)’. Pslovan. *mesti̋, sed. *mȅtǫ je dalje enako z lit. mèsti, sed. metù, let. mest, sed. metu ‛vreči, metati’. Navedene besede so verjetno tvorjene iz ide. korena *met- ‛meriti, ciljati’, ki ustrezen pomen razvije še v srvaliž. medru ‛ciljati’ in ki se s kratkim -e- pojavlja še npr. v lit. mẽtas ‛leto, čas, mera’, gr. métron ‛mera’ (glej mẹ̄ter) (ES XVIII, 105, Po, 704, LIV, 398). Druga možnost je izvajanje iz ide. baze *meth2- ‛žvrkljati, krožno premikati, vrtinčiti’, ki se ohranja še v gr. móthos ‛bojni hrup, bojni metež, vrvenje’ (Be II, 179). |