| Slovensko gradivo | ||
| mȋvka -e ž lat.‛harena fluviatilis tenuissima, pulvis’, mȋvkast. Starejša, etimološko upravičena pisava je mȋlka (19. stol.). | ||
| Razlaga | ||
| Sorodno je nar. dluž. rěcny mił ‛rečni pesek’. Beseda je morda nastala iz *mi̋lъ(ka) (SŠ, 897), kar je lahko izpeljanka iz *mi̋lъ ‛mil, drag, ljub’ v drugotnem pomenu ‛droben, majhen’, ki se je vzporedno razvil v sorodni bret. besedi moan ‛droben, majčken’. Druga možnost, ki pa je zaradi naglasa manj verjetna, je domneva, po kateri naj bi se naša beseda razvila iz *mělъka̋(ja), kar naj bi bil v ženski ali kolektivni obliki posamostaljeni pridevnik pslovan. *mě̑lъkъ, *mě̋lъkъ ‛majhen, droben’, ki se ohranja npr. v rus. mélkij ‛majhen, droben’, češ. mělký ‛plitev, površen, puhel’. Pslovan. *mě̑lъkъ (in *mě̋lъkъ) ‛majhen, droben’ je ali izpeljanka iz ide. korena *melh2- ‛drobiti, tolči, mleti’ (Po, 975), o katerem glej dalje mẹ̑l, mlẹ́ti, ali pa je v prevojnem in besedotvornem razmerju s pslovan. *malъ̏ ‛majhen’, o čemer glej māli. Iz te osnove je star. mlȋvka, mlẹ̑vka ‛sprhnel les’ in mlẹ̑v ‛mivka’. | ||
Dostopnost
Dostopnost