| móči mọ́rem nedov. lat.‛posse’ (10. stol.), iznemóči, odpomóči, opomóči si, onemóči, onemọ́gel, onemọ́glost, obnemóči, obnemọ́gel, obnemọ́glost, premóči, premȃgati, pripomóči, pripomọ̑ček, zmóči, zmȃgati, zmȃga, zmogljīv, zmogljívost. |
| Enako je stcslovan. mošti, sed. mogǫ ‛moči’, hrv., srb. mòći, sed. mògu, rus. móčь, sed. mogú, češ. moci, sed. mohu. Pslovan. *mot'i̋, sed. *mogǫ̋ ‛moči, zmoči, biti dovolj močan, sposoben’ je tvorba iz ide. korena *magh- ‛moči, biti sposoben’, ki se pojavlja še v got. magan, sed. mag, stvnem. magēn ‛biti močan, moči’, nem. mögen ‛marati’, lit. magė́ti ‛ugajati’, mãgulas ‛številen, mnog’, stind. ā́ mahe ‛on priskrbi’, maghá- ‛moč, sila, bogastvo’, maghávan- ‛močan, mogočen’, arm. martcankc ‛pripomočki, pomagala’, gr. mákhomai ‛borim se’, mē̃khos ‛sredstvo, pripomoček, pomagalo’, mēkhanḗ, dorsko mākhanā́ ‛priprava, pripomoček’ (glej mehánika, mašȋna), lit. (Be II, 190, ES XIX, 107, Po, 695, LIV, 379). |