| mọ̑ž možȃ m lat.‛vir’ (15. stol.), možȉč, možȋček, možȋc, možák, možȃkar, móški, móškost, možȁt, možátost, mọ̑štvo, možīti, možȋtev, omožīti. |
| Enako je stcslovan. mǫžь, hrv., srb. mȗž, rus. múž, češ. muž. Pslovan. *mǫ̑žь se je razvilo iz ide. *mangi̯o-, izpeljanke, sorodne z *manu- v stind. mánu- ‛človek, moški’, got. manna, stnord. mannr, maðr, ags. mann, angl. man, stvnem. mann, nem. Mann ‛mož’ (M. S. pri Be II, 198, ES XX, 158 ss., Po, 700). Ide. *mangi̯o- in *manu- ‛mož’ sta izpeljanki iz korena *man- ‛modo’. Mọ̑ž je torej prvotno *‛tisti, ki ima moda’ (Čop, Indouralica I, 36 ss.). |