Slovensko gradivo | ||
mrcína -e ž ‛žival, zlasti pes, medved’ in ‛malovreden človek’ (16. stol.). Navedena pomena sta se v psovki razvila iz starejšega, v sloven. še znanega ‛mrhovina’ = lat.‛cadaver’ (16. stol.). | ||
Razlaga | ||
Enako je cslovan. mrъcina ‛mrtvec, truplo’, hrv., srb. mr̀cina ‛mrhovina’. Izvor besede ni dokončno pojasnjen. Morda izvira iz *mrtvci̋na, kar je lahko izpeljanka iz pslovan. *mьrtvьcь̏ ‛mrtvec’. Dalje glej mrcváriti. Druga možnost je domnevanje izposoje iz neke rom. predloge, sorodne z romun. mortăcină, star. it. morticina ‛mrhovina’, ki se je razvila iz lat. (caro) morticīna ‛mrhovina’, morticīnus ‛odmrl, mrtev’. To je sorodno z lat. mortuus ‛mrtev’ (Be II, 199 s., ES XXI, 126 s). | ||