Slovensko gradivo | ||
mȗc -a m lat.‛felis’ (19. stol.), mȗcek, mȗci, mȗca (18. stol.), mȗcka, mȗcica, mȗckati se, zmȗckati se. | ||
Razlaga | ||
Enako je hrv. mȕc, mȕca, mȕcica ‛muc, mačka’. Beseda je izpeljana iz vabnega klica muc, s katerim se kliče mačke. Iz tega klica, ki ni omejen na slovan. jezike, je izpeljano tudi it. mucia, mucina, furl. muci ‛mucka’, iz podobnega še it. micio, nem. Mietze, češ. míca v enakem pomenu (Be II, 204). | ||
Povezana iztočnica | ||
Dalje glej máček1. |
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³