| Slovensko gradivo | ||
| múka -e ž lat.‛cruciatus’ (16. stol.), star. tudi mọ́ka ‛muka, trpljenje’ (10. stol.); múčiti lat.‛cruciare’, mučénec, mučeník, star. tudi močenik (10. stol.), mučeníca, mučenȋštvo, múčen, múčnost, mučílo, mučȋlec, izmúčiti, zmúčiti, namúčiti. Sloven. múka namesto pričakovanega in v star. jeziku še znanega refleksa mọ́ka se je verjetno razvilo pod vplivom sopomenke múja. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je stcslovan. mǫka, hrv., srb. mȕka, rus. múka, češ. muka. Pslovan. *mǫ̋ka ‛muka, trpljenje’ se je razvilo iz ide. *mónHkah2 z domnevnim pomenom *‛tolčenje, stiskanje, teptanje’, kar je izpeljanka iz baze *menHk- ‛teptati, mečkati, mlatiti, stopati’, ki se ohranja še npr. v lit. mánkyti ‛stiskati, zadrgovati’, mìnkyti ‛gnesti’, let. mîcit ‛gnesti, stopati’. To je verjetno sorodno z bazo *menk- ‛gnesti, stiskati’, ki se ohranja v stind. mácate, mañcate ‛zmelje, stlači, ogoljufa’, maŋkú- ‛slab, omahljiv’, ags. mengan, nem. mengen ‛gnesti, skupaj zgnesti’, gr. mássō ‛stiskam, gnetem, mesim, brišem’ (Be II, 205, ES XX, 136 ss, Po, 731, LIV, 394). | ||
| Povezani iztočnici | ||
| Glej tudi méhek, mọ́ka1. | ||
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost