| Slovensko gradivo | ||
| nečīmrn -a prid. lat.‛vanus, inanis’ (16. stol.), nečīmrnost, nečȋmrnež, nečȋmrnik, nečȋmrnica. | ||
| Razlaga | ||
| Izhodiščni, v star. jeziku še znani pomen je ‛ničeven’. Beseda se do 19. stol. piše (prečrkovano) kot nečẹ̑mrn in ničẹ̑m(u)rn in je izpeljana je iz dajalnika ničẹ̑mur nedoločnega zaimka nȉč. Tako izhodišče potrjuje tudi hrv. kajk. ničemuren (navaja RaKZ, 78). Prvotni pomen je torej *‛ki ničemur ne služi, ničemur koristen’. Podobno je iz rodilnika ničẹ̑sar tvorjeno nar. ničẹ̑srn ‛ničeven’, star. ničesrost ‛ničevost’ (Ramovš, Morfologija, 98). | ||
| Povezani iztočnici | ||
| Dalje glej nȉč, pa tudi zanīkrn. | ||
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost