Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani. Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu. Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Tiskanje


	Slovensko gradivo

	nȍ2 člen., ki izraža spodbudo lat.‛age, eia’ (16. stol.).

	Razlaga

	Verjetno nastalo iz pslovan. nǫ, kar je znano v cslovan. nǫ, nu ‛pa, vendar’, rus. nu, češ. nu ‛no, torej’. Pslovan. nǫ se je lahko razvilo iz ide. nū̆n ‛zdaj’, kar je izpeljano iz nū̆. To je znano npr. v stind. nú, nū́ ‛zdaj’, av. nū, gr. nȳ̃, nȳ̃n, lat. nun-c, lit. nù, let. nu, got. nu, nem. nun, het. nu (členek, ki uvaja v nov stavek), ki-nun ‛zdaj’, z dodatnim obrazilom še stcslovan. nyně, češ. nyní ‛zdaj’. Ide. nū̆ ‛zdaj, na novo’ je domnevno sorodno z ide. néu̯o- ‛nov’ (Be II, 229, Tr, 201, Po, 770),

	Povezani iztočnici

	o čemer glej nȍv. Glej tudi nȕ.