| nọ̑č nočȋ ž lat.‛nox’ (16. stol.), nọ̑čca, nọ̑čka, ponóči, nočīti, nočeváti, nočȋtev, nočnȋna, prenočīti, prenočeváti, prenočíšče, znočīti se. |
| Enako je stcslovan. noštь, hrv., srb. nȏć, rus. nóčь, češ. noc. Pslovan. *nȍt'ь ‛noč, večer’ je dalje enako z lit. naktìs, let. nakts, stprus. naktin (tož.), stind. nák(t), gr. nýks, alb. natë, lat. nox ‛noč’, stir. i-nnocht ‛nocoj’, bret. noz ‛noč’, got. nahts, stvnem. naht, nem. Nacht, ags. neaht, angl. night v enakem pomenu, het. nekuz mēḫur ‛čas večera’, vse iz ide. *nóku̯ts, rod. *néku̯ts ‛noč’ (M. S. pri Be II, 226, Po, 763, Schindler, KZ LXXXI, 290 ss.). Ide. beseda je izpeljanka iz korena *negu̯- ‛temniti se, večeriti se’, ki se ohranja v het. ne-ku-uz-zi ‛večeri se’, ne-ku-ut-ta-at ‛večerilo se je’. Iz prvotnega pomena *‛večerjenje’ sta se vzporedno razvila pomena ‛večer’, tj. ‛čas, ko se večeri’, in ‛noč’, tj. ‛čas, ko se neha večeriti’ (Furlan, XXXIII. SSJLK, 296 s., NIL, 504 ss.). |