Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu.
Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.
-nomȋja -eždrugi člen tujih zloženk, npr. agronomȋja (20. stol.), astronomȋja (19. stol.), avtonomȋja (19. stol.).
Razlaga
Znano v vseh evr. jezikih. Izpeljano iz gr. zloženk z drugim členom -nómos, ki spada k nómos‛navada, šega, pravilo, zakon’, némō‛delim, vladam, imam, pasem’. Člen -nómos v gr. označujejo delujočo osebo, tistega ali takšnega, ki ima v oblasti to, kar označuje prvi člen zloženke, npr. agro-nómos‛poljski, vaški, na vasi živeč’, prvotno *‛ki ima polje, upravlja s poljem’ (Kl, 506). Besede na gr.-nomía > sloven.-nomȋja, pomenijo predvsem ‛pravila o tem, kar izraža prvi člen’, so na eni strani iz zloženk na gr.-nómos > sloven.-nọ̑m tvorjeni abstraktni samostalniki, po drugi pa neposredne izpeljanke iz gr.nómos‛šega, navada, zakon’. Pomen ‛zakon’ je jasno izražen v primeru avtonomȋja. Gr.(-)nómos je izpeljano iz némō‛pasem’.